Letos kar preko spleta smo 29. septembra uspešno izpeljali še eno usposabljanje za pedagoge_inje, ki je bilo naslovljeno Spremembe so mogoče. Naše pravice – naše okolje.
Bilo je poučno, zanimivo, aktualno in zabavno.
Z nami so bili:
- * Urša Zgojznik
- * Boštjan Videmšek
- * mag. Natalija Györek.
Pomembno je ponujati rešitve in odgovore
.png)
Urša Zgojznik, predsednica okoljske nevladne organizacije Ekologi brez meja, nominiranka za Slovenko leta in slovenska ambasadorka evropskega podnebnega pakta, je z zanimivim predavanjem in slikovnim gradivom predstavila projekte, ki odgovarjajo na vprašanja, kako lahko v pedagoškem procesu prispevamo k ozaveščanju in aktivni udeležbi pri preprečevanju nastajanja odpadkov in spreminjanju naših navad. Seznanila nas je s številnimi dejstvi o okolju, odpadkih in viških hrane. Spodbudila nas je k akciji in nam pokazala, da so lahko že majhne spremembe pomemben korak v boju s podnebnimi spremembami.
»Veliko je razlogov za pesimizem, ampak kljub vsemu moramo to obrniti sebi v prid in pričeti pri sebi z majhnimi spremembami. Kljub temu, da živimo v času individualizma je skupnost pomembna,« je med drugim dejala.
Boštjan Videmšek, vsem dobro poznan novinar in vojni poročevalec, je tokrat govoril o problematiki podnebnih sprememb ter svoji novi knjigi Plan B. Prav tako kot prva govornica je tudi on slovenski ambasador evropskega podnebnega pakta in član Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije, glede katerega pa je izrazil nezadovoljstvo z doseženim.
Svojo predstavitev knjige je pričel z uvodno mislijo, da se kot novinar čuti dolžnega, ne samo opisovati dogodke in postavljati vprašanja, pač pa tudi ponujati rešitve in odgovore. V knjigi predstavi zgodbo o uspešnem premagovanju podnebnih izzivov na grškem otoku Tilos. Otok je od leta 2019 samooskrben, doživel je celostno preobrazbo in predstavlja središče svobodomiselnih idej. Zgodba predstavlja primer, kako se skupnost lahko uspešno zoperstavi podnebni krizi. Poudaril je, da bo otok do maja prihodnje leto popolnoma zero waste* in na njem ne bo niti enega samega koša za smeti. Boštjan je spregovoril tudi o predstavitvi knjige na Tilosu, ki je bila zanj čudovita izkušnja. Zgodba predstavlja primer, kako se skupnost lahko uspešno zoperstavi podnebni krizi, to pa je le ena izmed resničnih zgodb iz knjige Plan B.
Opozoril pa je tudi: »Glavnina vojn v 21. stoletju poteka tam, kjer so najbolj vidne posledice podnebnih sprememb.«
* Zero Waste: Ohranjanje vseh virov skozi odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi, brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi. (Ekologi brez meja)
Natalija Györek, naša tretja gostja, je ustanoviteljica mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije, ki danes šteje že 125 članov, hkrati pa je tudi vodja Inštituta za gozdno pedagogiko, ki ga je ustanovila leta 2010.
Ob začetku srečanja je povedala, da je danes kamero na prenosniku prižgala prvič po šestih mesecih in da sama prisega na srečanja »v živo« v naravi. Natalija nam je v predavanju predstavila področje gozdne pedagogike in pomembnost učenja v naravi za otroke. Seznanila nas je z blagodejnimi učinki narave na naše telo in duha ter nas popeljala skozi zgodovino razvoja vrtcev in šol. Poudarila je pomembnost gibanja in stika z naravo za otroke vseh starosti. Pedagoškim delavcem_kam je približala svet narave in jih opozorila na morebitne nevarne posledice za otrokov razvoj v digitalni dobi.
»Digitalna doba nas utruja in onemogoča našo ustvarjalnost. Potrebujemo poiskati pot nazaj k naravi,« je prepričana.
Usposabljanje smo izpeljali v okviru projekta Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022.
