O človekovih pravicah

Kaj so človekove pravice?

Korenine zgodovinskega razvoja človekovih pravic zasledimo v vseh velikih svetovnih dogodkih, saj je uveljavljanje človekovih pravic osnova vsakega boja za svobodo in enakopravnost. Temeljne človekove pravice, kakršni sta spoštovanje človeškega življenja in človekovo dostojanstvo, so del večine svetovnih religij in filozofij.

• Človekove pravice pripadajo ljudem že zato, ker so človeška bitja; tako jih včasih imenujemo tudi naravne pravice.
• Človekovih pravic ni potrebno kupiti, si jih prislužiti ali podedovati; so neodtujljive. Nihče jih nima pravice iz kakršnegakoli razloga komurkoli odvzeti.
• Človekove pravice se enakovredno nanašajo na vse ljudi sveta, kjerkoli živijo in ob kateremkoli času, zato so univerzalne.
• Človekove pravice so nedeljive, medsebojno odvisne in medsebojno povezane - so tesno soodvisne in jih ne moremo obravnavati ločeno drugo od druge. Imajo enako veljavo in ne morejo biti hierarhično razporejene. Nekatere pravice vsebujejo druge ali pa brez drugih ne morejo obstajati.
• Prizadevajo si za ohranitev nacionalnega in mednarodnega miru in varnosti, priznane in uzakonjene so kot pravne norme in določajo minimalni standard za vse ljudi, vendar pa vsaka družba lahko opredeli in uveljavlja višje standarde.
• Standardi človekovih pravic predpisujejo, kaj morajo vlade storiti za svoje državljane in tudi, česa svojim državljanom ne smejo napraviti. Kot velja, da ima vsaka oseba človekove pravice, velja tudi, da je vsaka oseba dolžna spoštovati človekove pravice drugih.

Ljudem pripadajo človekove pravice tudi, če njihove države teh pravic ne priznavajo ali ne varujejo. Tako so na primer v časih sužnjelastništva v Združenih državah Amerike sužnji  pravice imeli, vendar so jim bile kršene.

Izvor človekovih pravic

Človekove pravice, kot jih poznamo danes, izvirajo iz Splošne deklaracije človekovih pravic in so nastale kot reakcija na drugo svetovno vojno, da bi preprečila vnovična grozodejstva. Splošno deklaracijo človekovih pravic je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 »kot skupen ideal vseh ljudstev in narodov«. Vsebuje seznam 30 človekovih pravic, ki pripadajo vsem ljudem sveta, brez kakršnekoli izjeme. V njej so zajete vse pravice, tako državljanske in politične, kot tudi ekonomske, socialne in kulturne pravice. Velja za najbolj prevajan dokument na svetu, trenutno v 413 različnih jezikov.

Spodaj je posnetek, v katerem je razložena Splošna deklaracija človekovih pravic in ga lahko uporabite v razredu. Na voljo je tudi SDČP v slikanici Vsi se rodimo svobodni.

Generacije človekovih pravic

O pravicah lahko razmišljamo na različne načine. Pogosto jih razvrščamo v tri generacije.

1. generacija: državljanske in politične pravice, ki se navezujejo na svobodo in vključujejo pravico do življenja, prostosti in osebne varnosti, pravico do odsotnosti nasilja in suženjstva, pravico do političnega udejstvovanja, svobode prepričanja, izražanja, misli, vesti in veroizpovedi ter pravico do združevanja in zborovanja.

2. generacija: ekonomske, socialne in kulturne pravice, ki se nanašajo na naše skupno bivanje in delo ter na osnovne življenjske potrebe. Izhajajo iz ideje enakosti in zagotavljajo dostop do osnovnih socialnih in ekonomskih dobrin, uslug in priložnosti, ekonomsko in socialno varnost. Mednje sodijo pravica do dela, izobrazbe, zadovoljivega življenjskega standarda, hrane, bivališča, zdravstvene oskrbe in pravico do svobodnega udeleževanja kulturnega življenja skupnosti.

3. generacija: solidarnostne in kolektivne pravice, ki vključujejo pravico razvoja, miru, zdravega okolja, uživanja in izkoriščanja skupne dediščine človeštva, pravico do komunikacije in pravico do humanitarne pomoči.

Ne glede na to, kako jih razvrstimo, so vse enako pomembne, saj je vsaka enako pomemben del celote. Če je ogrožena ena pravica, so s tem ogrožene vse.

Mejniki razvoja človekovih pravic

Človekove pravice izvirajo iz Splošne deklaracije človekovih pravic (1948) in so nastale kot reakcija na drugo svetovno vojno, da bi preprečila vnovična grozodejstva.

Kljub temu lahko skozi zgodovino zasledimo veliko dogodkov, ki so prispevali k razvoju človekovih pravic, kot jih poznamo danes. In sicer od starodavnih kultur in religij, kjer so se pojavljale težnje po enakopravnosti in spoštovanju do drugih, filozofskih mislih, predvsem ideje o »naravnih pravicah«, pravicah, ki pripadajo človeku, ker je človeško bitje, pa do prvih pravnih dokumentov, ki so ljudem priznavali pravice, podobnim človekovim pravicam.

Mnogi od teh zgodovinskih dogodkov so vplivali na pisce Splošne deklaracije človekovih pravic in s tem na sam razvoj človekovih pravic, ki so danes zapisane v najvišjih pravnih dokumentih, tudi v Ustavi Republike Slovenije.