Šola človekovih pravic

Noč knjige 2026

Noč knjige 2026

Obeležite svetovni dan knjige, ki ga praznujemo 23. aprila, s Šolo človekovih pravic. Letos vam v branje predlagamo tri knjige, ob tem pa smo za vas pripravili spremljevalno gradivo za obravnavo izbrane knjige. 

Izpolnite prijavnico in sodelujte z nami na Noči knjige.

Kliknite za prijavnico. Prijave zbiramo do 15. aprila 2026.  

Vsaka sodelujoča šola prejme en brezplačen izvod knjige – prosimo, da si izberete eno od predlaganih. Število izvodov knjig, ki so na voljo, je omejeno.

1. Malala Jusafzaj: Malala in čarobni svinčnik

Kliknite za spremljevalno gradivo za knjigo Malala in čarobni svinčnik. 

2. Biljana S. Crvenkovska: Nevidna hiša

Kliknite za spremljevalno gradivo za knjigo Nevidna hiša.

3. Draga Potočnjak: Nič bat, Lara!

Kliknite za spremljevalno gradivo za knjigo Nič bat, Lara.

Če želite, lahko avtorico knjige Drago Potočnjak povabite na vašo šolo – pišite nam na sola@amnesty.si; za lažjo komunikacijo, prosimo, pripišite tudi svojo telefonsko številko. Če se glede na vaše zmožnosti dogovorimo za daljši obisk, je lahko vključena tudi izvedba izkustveno gledališke delavnice z avtorico v povezavi s temami iz knjige. Tukaj pa si lahko pogledate video posnetek Drage Potočnjak, ki vas vabi k branju in obravnavi knjige.

Dodatno podporno gradivo k vsem knjigam: Človekove pravice (kliknite).

Uvodna foto: Noč knjige 2025 na OŠ Kozara Nova Gorica.

Resnična zgodba o deklici, ki si je želela boljši svet: Malala in čarobni svinčnik

Malala in čarobni svinčnik je navdihujoča prvoosebna pripoved Nobelove nagrajenke za mir Malale Jusafzaj.

Ko je bila pakistanska deklica Malala še brezskrben otrok, si je želela čarobni svinčnik, s katerim bi si izpolnila svoje povsem otroške želje: z njim bi na vrata svoje sobe narisala ključavnico, da bi imela mir pred bratcema, ustavila čas, da bi vsako jutro lahko spala uro dlje, zbrisala smrad smetišča poleg njene hiše. Toda ko je Malala odraščala, se je njen svet spremenil in z njim tudi njene želje. Začela je spoznavati socialno neenakost otrok ter neenakopravnost med spoloma in želela, da bi njen čarobni svinčnik postal orožje za boj proti vsem krivicam tega sveta. Pri rosnih desetih letih je pod talibansko oblastjo doživela prepoved izobraževanja deklet. Namesto čarobnega svinčnika je Malala zdaj v roke vzela resničnega. Sama v svoji sobi je pisala o izzivih, s katerimi se je soočala in pisala o življenju pod Talibani. Ko se je Malala, stara komaj 11 let, oktobra 2012 vračala iz šole, so jo brutalno napadli Talibani. Čudežno je preživela in odtlej se zavzema za pravico pakistanskih deklet do izobraževanja in se bojuje proti talibanskemu ekstremizmu.

Knjigo je izdala Grafenauer založba. 

Ganljiva zgodba o deklici begunki: Nevidna hiša

Avtorica Biljana S. Crvenkovska v svoji slikanici piše zgodbo deklice Kale, ki je bila primorana v naglici zapustiti svoj dom. S starši se odpravi na dolgo, utrudljivo in strašljivo potovanje, ki mu ni konca. Kala ne razume, kaj se dogaja, posluša samo težke besede, ki si jih med seboj šepetajo odrasli. Ve le to, da pogreša babico, dedka, njihovo hišo in svojo najljubšo igračko – zajčka.

Slikanica tenkočutno obravnava begunstvo in pokaže, kako domišljija pomaga pri soočanju z žalostjo, strahom in izgubo.

Knjigo je izdala KUD Sodobnost International. 

2015 - Leto, ko se je vse spremenilo: Nič bat, Lara!

Draga Potočnjak nam v knjigi predstavi zgodbo 13-letne Lare, ki obiskuje osmi razred, ima rada številke, klavir in Garfielda. Kot otrok ločenih staršev živi nekakšno dvojno življenje. En teden na Vrhniki, drugi v Ljubljani. Polovico časa v majhnem stanovanju pri mami, ki se spopada s finančno stisko, drugo pa pri sicer premožnem, a agresivnem očetu. Zaradi tega se Lara sooča z občutki tesnobe, vendar šele modra kuverta tako močno pretrese njen svet, da se odloči ukrepati. Njena pot se nato pred slovensko-hrvaško mejo usodno preplete z življenji skupine beguncev. Vse to se dogaja leta 2015, ko se je prihodnost številnih ljudi, podobno kot  Larina nevarno zamajala.

Nič bat, Lara! je zgodba o ujetosti, begu in iskanju rešitve. Pa tudi zgodba o mladosti, upanju in novih priložnostih, zgodba, ki nam jo Lara pripoveduje iskreno, bistroumno, tudi humorno in venomer tenkočutno.

Knjigo je izdala Založba Pivec. 

Raznolike aktivnosti na Noči knjige 

Vsako leto predlagamo šolam v branje knjigo (letos smo se odločili predlagati tri), ob tem pa pripravimo tudi spremljevalno gradivo, s pomočjo katerega lahko v knjigi obravnavano tematiko osmislite z vidika človekovih pravic. 

Sodelujoče šole nas vedno znova navdušijo s svojimi aktivnostmi na prireditvi. Branje obogatijo z ustvarjanjem, kuhanjem, prepevanjem, prenočevanjem v šoli, gostovanji ...

Katere knjige smo doslej predlagali v branje? 

  • * Leta 2014 smo začeli sodelovanje s slikanico Jagoda, ki v treh jezikih pripoveduje zgodbo romske deklice.
  • * Leta 2015 smo se s prebiranjem Avtobusa Rose Parks (Fabrizio Silei) spominjali pogumne temnopolte aktivistke Rose Parks.
  • * Leta 2016 smo prav tako predlagali dve knjigi Moji odeji (Freya Blackwood) in Seedfolks (Paul Flesichman).
  • * Leta 2017 smo v knjigi Dreams of Freedom prebirali misli izjemnih ljudi, ki so se trudili za boljši svet.
  • * V 2018 so mladi z nami spet lahko prebirali dve knjigi: čudovit prevod Lennonove Imagine, ki jo je prepesnil Milan Dekleva in naslovil Pomisliter knjigo o Splošni deklaraciji človekovih pravic Vsi se rodimo svobodni.
  • * Leta 2019 so prišle na vrsto Pogumne punce avtorica Nike Kovač, s katero so mladi bralke in bralci spoznavali ženske iz preteklosti, ki so stopile iz okvirjev in/ali uspele.
  • * Leta 2020 pa smo skupaj prebirali Priklenjenega slona Jorga Bucayja.
  • * Leta 2021 smo prebirali knjigi Nusret in krava (Anja Tuckermann) in Mogoče (Kobi Yamada). 
  • *Leta 2022 smo skupaj brali Pisma tebi (Nika Kovač) in Mavrična ribica, na pomoč! (Marcus Pfister). 
  • *Leta 2023 smo raznolikost družbe obravnavali s knjigama Vrtiljak (Tülin Kozikoglu) in Sinica in taščica (Goran Vojnović). 
  • *Leta 2024 smo obravnavali knjige Gobje prigode (Iza Cedilnik Štrukelj), Nekaj črnega (Reza Dalvand) in Na dvorišču ni ograje (Feri Lainšček)
  • *Leta 2025 smo prebirali knjige Tega se ne da izbrisati (Andraž Rožman), Ćrtice (Andraž Rožman), Okupatorjeva hči (Katarina Keček) in Tri vprašanja: po zgodbi Leva Tolstoja (Jon J. Muth)

Sijajna književna polica, kajne? Na tej povezavi najdete celoten arhiv dosedanjega sodelovanja na Noči knjige.

Nosilca projekta sta Društvo festival Sanje in Založba Sanje, prireditev pa ima še številne soorganizatorje, med njimi tudi slovensko Amnesty.