Na obisk prihaja sarajevska Anna Frank

»Koliko dobrih stvari lahko nastane iz slabe situacije? Jaz sem odličen primer. Bila sem majhna, vesela deklica iz Sarajeva, katere državo je zadela vojna. Nenadoma sem se znašla v položaju, ko sem lahko povedala, kar mislim, in vplivala na svet. Nisem hotela te odgovornosti in želim si, da moj dnevnik ne bi bil nikoli objavljen; če ne bi bilo vojne, ne bi bilo razloga, da ga delim s svetom. Pa vendarle – iz tega je nastalo nekaj dobrega.«

Zlata Filipović je bila rojena v Sarajevu. Pri desetih letih je, tako kot številna dekleta njenih let, začela pisati dnevnik, v katerem je opisovala brezskrbno otroštvo; po izbruhu konflikta v Sarajevu je to postal zapis o vojni in preživetju v njenem mestu. Njena knjiga Zlatin dnevnik, ki je bila prvič objavljena leta 1993 v Franciji, je takoj postala mednarodna uspešnica. Doslej je bila prevedena v 36 jezikov, tudi v slovenščino, in je obvezno branje na številnih šolah po svetu.

(Foto: Dragana Jurišič)

Delček njene življenjske poti smo zbrali tudi tu ...

»Nikoli si nisem predstavljala, da bo moj dnevnik objavljen, zagotovo pa nisem pričakovala, da bo postal vojni dnevnik.« Ne samo to, bil je pomemben mejnik za celo Zlatino družino. Prvih 10 izvodov je bilo natisnjenih v Sarajevu, en izvod pa je preko francoske novinarke in fotografinje prišel do založnika.

Od Sarajeva do Dublina

Alenka Puhar je v uvodniku k slovenski izdaji napisala, da je »Zlatin dnevnik veliko več kot samo dekliški konjiček – pretresljivo pričevanje o strahu pred granatami, ostrostrelci in mrazom je pravzaprav shrljiv očitek človeštvu in njegovim ustanovam, da s Sarajevom umira vest celega sveta«. Dnevnik je »nastal sredi razbite hiše, razbitega mesta, razbite dežele in razbitega življenja«. Zlato so poimenovali tudi Anna Frank iz Sarajeva, usoda pa ji je bila bolj naklonjena kot judovski najstnici. Zlatina družina je s pomočjo OZN zapustila Sarajevo, življenje pa so si nato uredili v Dublinu, kjer Zlata živi, dela in ustvarja še danes.

Zlata je diplomirala iz družboslovja na univerzi v Oxfordu, magisterij iz mednarodnih mirovnih študij pa je pridobila na Trinity College v Dublinu. Pogosto predava na šolah in univerzah po svetu, ob več priložnostih je delala z organizacijami, kot so Anne Frank House, Združeni narodi, UNESCO in UNICEF.

Ustvarja dokumentarne filme

Zadnjih osem let se ukvarja z dokumentarnimi filmi, ki so prejeli številne nagrade na Irskem in mednarodno. Med drugim je film Here Was Cuba prejel nominacijo za Griersonovo nagrado za dokumentarne filme (Grierson Documentary Film Awards), dokumentarca Somebody To Love in Blood of the Irish pa nagradi irske akademije za film in televizijo (Irish Film and Television Award). Specializira se za dokumentarne filme s področja znanosti, zgodovine in družbenih tematik.

Še vedno piše

Napisala je prispevke za več knjig, radijskih programov in časopisov, vključno z uvodno besedo za The Freedom Writers Diary (Doubleday, 1997) in angleškim prevodom knjige Milosevic: The People’s Tyrant (I. B. Tauris, 2004), kjer je prav tako napisala uvodno besedo. Bila je sourednica knjige Stolen Voices: Young People’s War Diaries from WWI to Iraq (Penguin, 2006).  

In pomaga kot prostovoljka

Šest let je bila članica izvršnega odbora Amnesty International Irska, je laična članica tribunala za duševno zdravje pri irski Komisiji za duševno zdravje. Redno opravlja prostovoljno delo pri pisateljski organizaciji Fighting Words na Irskem (ki dela z mladoletnimi prestopniki v kazenskem pravosodnem sistemu) ter je ustanovna članica Mreže mladih ljudi, ki jih je prizadela vojna (Network of Young People Affected by War - NYPAW).

Je del zbirke Izjemni ljudje za boljši svet

Zlatina življenjska zgodba, ki jo je pomembno zaznamovala izkušnja vojne in begunstva, je zagotovo zgodba o uspehu, zgodba mlade ženske, ki dela in ustvarja za soljudi in lepši jutri. Zato je tudi del zbirke didaktičnih kart Izjemni ljudje za boljši svet, ki smo jo izdali v slovenski Amnesty – mladi preko kart spoznavajo posameznike, ki s svojimi dejanji delujejo za človekove pravice, in so hkrati spodbujeni, da tudi sami prispevajo k boljši družbi.

Zakaj sploh pride v Slovenijo?

Zlata Filipović bo Slovenijo obiskala v okviru Festivala dokumentarnega filma, kjer bo del žirije, ki bo letos izbrala najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic.

Zlata Filipović je iz breskrbne deklice postala glas, ki je opisoval tragične dogodke v njeni domovini. Spregovorila je o nestrpnosti in sovraštvu. Njena sporočila so bila objavljena na radiu in televiziji. Pojavljala se je v časopisih, šolah in na univerzah v upanju, da bodo tisti, ki so jo slišali, ukrepali za končanje vojne. Spregovorila je o tem, kako vojna uniči otroške sanje in skupnosti.