Šola človekovih pravic

ISKANJE
Domov \ Novice \ Konvencija o otrokovih pravicah

Konvencija o otrokovih pravicah

Konvencija o otrokovih pravicah

Otroci so upravičeni do posebne zaščite in imajo svoje pravice. To veste, kajne? Pa veste tudi, da imajo otroci poseben dokument, ki so ga sprejeli Združeni narodi in ki opredeljuje njihove pravice?

Gre za Konvencijo o otrokovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989. 

Ta konvencija je pomenila pomemben mejnik! Države sveta so v njej opredelile človekove pravice otrok, hkrati pa izpostavile, da so otroci posebej ranljiva skupina, ki jo je treba zaščititi.

Naročite si spodnji poster (brezplačno!).

 

Glavna načela konvencije

  • - Nediskriminacija 
  • - Otrokove koristi (kot glavno vodilo)
  • - Preživetje, razvoj in zaščita otroka 
  • - Participacija otrok pri odločitvah, ki jih zadevajo

Konvencija opredeljuje otroka kot človeško bitje, mlajše od 18 let.

Je tudi prvi pravno zavezujoč mednarodni dokument, ki na enem mestu vključuje državljanske, kulturne, ekonomske, politične in socialne pravice. Pravno zavezujoč dokument pomeni, da so države, ki postanejo njegove pogodbenice, njegove določbe obvezane izpolnjevati (več o tem na dnu strani). O svojem napredku morajo obveščati Odbor za otrokove pravice pri OZN, ki nato izda priporočila. 

Ali se torej pravice otrok v svetu ne kršijo?

Kako bi si želeli na to odgovoriti pritrdilno! A žal ne moremo.

Otroci po vsem svetu trpijo hude kršitve človekovih pravic. So med številnimi žrtvami oboroženih spopadov, v katerih pogosto izgubijo svoje življenje ali svoje družine. 240 milijonov otrok živi v državah, ki so prizadeta zaradi konfliktov. 

Številni so nasilno rekrutirani v vojsko, kar pomeni krut in takojšen konec njihovega otroštva. Če je bilo leta 2012 v 12 državah sveta rekrutiranih okoli 3000 otrok, se je številka leta 2017 več kot podvojila (na 8000 otrok). Organizacija Child Soldiers International je v tem obdobju potrdila skoraj 30.000 primerov otrok vojakov. To je težko ugotavljati in verjetno so številke še višje ... Povečuje se tudi izkoriščanje deklet: leta 2016 je organizacija naštela 216 rekrutiranih, leto kasneje že 893.

Tako kot odrasli so tudi otroci prisiljeni v beg pred vojnami, pri čemer so v nevarnosti utopitve v nevarnih gumijastih čolnih, da jih nekatere države pridržijo in/ali da jih okolje, kamor pribežijo, ne sprejme. Nekateri ostanejo brez odraslega spremstva, prepuščeni sami sebi ... 

Po podatkih Mednarodne organizacije dela je v svetu 152 milijonov otrok žrtev otroškega dela; skoraj polovica, to je 73 milijonov, jih dela v nevarnih razmerah.

Dekleta so žrtve obrezovanja spolnih organov, ki se največkrat izvede do 15 leta starosti. Danes živi v svetu 200 milijonov žensk in deklet, ki so bile tako spolno pohabljene (podatki Svetovne zdravstvene organizacije). Dekleta so še vedno pogosteje diskriminirana zaradi svojega spola. 

Čeprav je po mednarodnem pravu prepovedano obsoditi na smrt osebe, ki so storile kaznivo dejanje, ko so bile mlajše od 18 let, nekatere države tega ne upoštevajo. Največ so jih usmrtili v Iranu (najmanj 97 od leta 1990).

Glede Slovenije pa je omenjeni Odbor za otrokove pravice pri OZN leta 2013 med drugim opozoril na varčevalne ukrepe, ki so prizadeli tudi otroke, na prezapleten postopek vlaganja pritožb otrok pri varuhu človekovih pravic, na diskriminacijo romskih otrok, še posebej pri dostopu do ustreznega bivališča, pitne vode in izobraževanja, ter neupoštevanje otrokove koristi v postopkih, še posebej v primeru mladoletnih prosilcev za azil.

To je le nekaj primer kršenja pravic otrok po svetu ... Konvencija o otrokovih pravicah ima podobno usodo kot drugi mednarodni standardi človekovih pravic: države jo pogosto kršijo. Vseno pa je njena vloga zelo pomembna, saj predstavlja nadzor drugih držav v mednarodni skupnosti, ki tudi prispeva k večji ozaveščenosti in spoštovanju pravic otrok.
 
Pomembno je tudi, da so s to konvencijo seznanjeni vsi, ki delajo za otroke in z njimi, pa tudi otroci sami. Poznati morajo svoje pravice, hkrati pa se morajo naučiti spoštovati pravice drugih in kako pravice uporabiti. Tudi za to si prizadeva naša Šola človekovih pravic!

 

Ali velja Konvencija o otrokovih pravicah tudi za Slovenijo?

Da, tudi Slovenija je pogodbenica te konvencije. Slovenska država jo je podpisala in pristopila k njej, državni zbor pa je potrdil, da postanejo njene določbe za Slovenijo zavezujoče oz. se prenesejo v notranje-pravni red (torej je konvencijo ratificiral).

Še več! Slovenija se je nedavno odločila tudi za pristop k izbirnemu protokolu h Konvenciji o otrokovih pravicah, ki otrokom, ki so žrtve kršitev pravic, določenih v konvenciji, zagotavlja možnost pritožbenega postopka na mednarodni ravni. Tega smo se v slovenski Amnesty zelo razveselili, saj smo skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami slovenske oblasti pozivali k temu pristopu.

Kaj sploh je izbirni protokol in kakšen je pomen tega, h kateremu je Slovenija pristopila? Gre za pravni dokument, ki se kot nekakšen dodatek oziroma aneks "doda" k osnovni konvenciji, v njem pa se dodatno opredelijo ali razširijo nekatere pravice. Slovenski otroci lahko tako v skladu z omenjenih protokolom od marca 2018 iščejo pravico pri Združenih narodih. Če je bila otroku kršena pravica in glede tega ne more najti rešitve v svoji državi, ima namreč v primeru, da je njegova država pristopila k temu protokolu, možnost, da se glede zlorab, nasilja ali drugih kršitev svojih pravic pritoži posebnemu odboru v okviru Združenih narodov.

Sama konvencija o otrokovih pravicah je sicer zelo "popularen" dokument s področja varstva človekovih pravic. Praktično vse države sveta so njene pogodbenice; naj izpostavimo, da so jo žal ZDA le podpisale, nikoli pa tudi ratificirale ...

Več


« nazaj