Utrinki z maratona pisanja apelov Pišem za pravice

Okrog 50 osnovnih in srednjih šol spet sodeluje na našem maratonu pisanja apelov. V pisarni nestrpno pričakujemo vaša pisma in izdelke, da jih preštejemo, razporedimo in pošljemo končnim prejemnikom. Prepričani smo, da bomo na (spet) rekordnem maratonu dosegali rekordne uspehe. Hvala, ker pišete, [kot da] gre za življenje!

Na tej strani objavljamo vaše fotoutrinke in povratne informacije, medijske objave, zemljevid krajev, kjer mladi po Sloveniji pišejo za pravice, in globalni števec podpisov.

Števec podpisov:

Zemljevid krajev, kjer pišejo za pravice:

Utrinki s šol:

V Gimnaziji Piran so že tradicionalno sodelovali na maratonu pisanja apelov. Letos so se pridružili tudi izdelovanju jezikovnih kartic, ki pa so jih kar sami razdelili med otroke priseljence, ki letos prvič obiskujejo šole na Obali. Ob dnevu človekovih pravic so jim jih predali v Akvariju v Piranu ter zanje pripravili tudi zanimiv spremljajoči program. Več si lahko preberete na njihovi spletni strani, fotografije si lahko ogledate na njihovi strani na Facebooku, v galerijo dodali tudi članek, ki je bil objavljen v Primorskih novicah, na tej povezavi pa najdete tudi prispevek, ki je bil objavljen v dnevniku Televizije Slovenija.

Na Gimnaziji Celje center so se maratonu pridružili prvič. In že prvič je pri tem sodelovala cela šola. Fotografije najdete v galeriji, pa tudi na njihovi spletni strani. In kot so zapisali sami: "Pisali smo za pravice in spremembe! Ker v njih preprosto verjamemo ..."

Tudi na Srednji šoli za oblikovanje Maribor so sodelovali prvič, po besedah mentorja prof. Renata Flisa pa je bil odziv pozitiven: "Tokrat smo se akciji pridružili prvič in je bil odziv dijakov zelo pozitiven. Zgodbe oseb, za katere so pisali apele, so se jih zelo dotaknile. Skorajda niso mogle verjeti, da se še takšne stvari dogajajo po svetu."

Z OŠ Mežica so nam skupaj z apeli poslali prijazno zahvalno pismo, kjer je mentorica Metka Ocepek med drugim zapisala: "Plakate smo razobesili po šoli nekaj dni pred dnevom človekovih pravic, liste z usodami žrtev kršitev ČP pa so učenci tolikokrat vzeli v roke, da so čisto zmečkani. V vseh učilnicah si pri pisanju apelov namreč nismo mogli pomagati z internetom in vašimi čudovitimi spletnimi gradivi. Učenci sedmih in osmih razredov so se odzvali sočutno in z veseljem pisali apele in solidarnostna sporočila. /.../ Vesela sem, da posamezni učenci že v novembru pri urah etike sprašujejo, če bomo pisali tudi letos."

Na OŠ Idrija so učenci in učenke sodelovali v okviru različnih predmetov, mentorica Marija Majnik je sporočila: "Aktivnosti so potekale pri pouku Domovinske in državljanske kulture in etike, v podaljšanem bivanju in v oddelku PPVI. Učence so se dotaknile različne krivice ljudi in posameznikov. Izbrali so primere in napisali apele /.../. Učenci podaljšanega bivanja in učenci PPVI pa so izdelovali kartice za begunce. Upamo, da bodo tudi letošnji apeli prinesli pozitivne spremembe in hkrati pripomogli k spoštovanju človekovih pravic po vsem svetu. Z majhnimi dejanji lahko storimo veliko in z nekaj besedami lahko spreminjamo življenja." Z nami je delila tudi zapis učenca posebnega programa vzgoje in izobraževanja: "Naredili smo kartice za begunce. Kartice smo pobarvali. Narisali smo 100 kartic. Poslali jih bomo po pošti beguncem. Begunci se bodo lahko učili, kako se govori slovensko. Pogledali bodo kartice, prebrali in potem se bodo naučili besede. Begunci so ljudje, ki gredo na granico, na mejo. Hodijo peš in na meji so dali ograjo. Begunci tam sedijo in pijejo vodo. Begunci hodijo in so jezni, ker je vojna. Tudi otroci samo gledajo. Tem otrokom ni lepo, ker morajo hoditi peš. Begunci tudi jokajo, to sem videl pri dnevniku na televiziji. Na mejah je vojska in noče spustiti beguncev. Tam je tudi policija."

Na OŠ Muta so tokrat maraton začeli novembra z našo delavnico o Amnesty in človekovih pravicah, decembra pa so se lotili pisanja. Kot je sporočila vodja projekta na šoli Erika Rejec: "Učenci so nato pri urah DKE, razrednih urah, podaljšanem bivanju pisali pisma, krajše apele in risali vse do 22. 12. 2016, ko so vse razredne skupnosti od 4. do 9. razreda v organizaciji šolske skupnosti, s svojimi podpisi apelov še pripomogli k reševanju problemov. Učenci so na mizah dobili pripravljene apele in so se vpisali v seznam. S svojimi prispevki in dejanji so dokazali, kako pomembno je, da znajo prisluhniti drugim in jim priskočiti na pomoč in da so svinčniki in tipkovnice lahko močnejši od orožja!"

Prispevek o pisanju apelu na Gimnaziji Krško je bil objavljen na tamkajšnjem lokalnem portalu - vabljeni k branju.

Učenke in učenci ter učiteljice in učitelji z OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani so letos sodelovali prvič, že prvič pa se je vpisanje vključila cela šola! Utrinke s šole najdete v spodnji galeriji, izdelali so celo e-knjigo, vodja projekta na šoli Irena Knez pa je po zaključku sporočila: "Zgodbe so se dotaknile tako otrok kot odraslih in prav je, da vzgajamo otroke tudi na tak način. Pokazali so, da se znajo vživeti v drugega, da ob spodbudi razmišljajo o dogodkih, ki so sicer odmaknjeni od njihovega sveta. Poleg analize in kritičnega razmišljanja pa je pomembno, da se zavedajo, da le z lastnimi dejanji lahko kaj spremenijo. Pomembno je torej, da jim omogočimo, da se aktivnega državljanstva učijo predvsem preko lastne aktivnosti, in tovrstne dejavnosti jim to vsekakor omogočajo. Akcija, ki smo jo sicer dobro načrtovali, se je spontano razširila še na pouk pri DKE in tudi pri angleščini ter nekaterih urah slovenščine, saj je tematika učence zelo zanimala. Zadovoljni smo, da nam je uspelo v tako kratkem času animirati veliko učencev. V pomoč nam je bilo, da so bili nekateri med njimi pripravljeni resno in zavzeto sodelovati tako pri dejavnostih kot tudi organizacijsko, kar nam je omogočilo, da je pri podpisovanju apelov sodelovalo veliko učencev. Pomembno pa je, da nihče ob teh zgodbah ni ostal ravnodušen in da se zavemo pomena delovanja in sodelovanja v takih akcijah."

Objave na spletnih straneh sodelujočih šol:

Brez vaših besed in dejanj naš boj za človekove pravice ne bi mogel biti tako uspešen. Iskrena hvala vsem tisočim mladim, predvsem pa mentoricam in mentorjem, da ste bili tudi tokrat (glasen in močan) glas zatiranih!

Pišem za pravice na Gimnaziji Celje Center. Foto: Nik Škerbiš

Članek o predaji jezikovnih kartic, objavljen v Primorskih novicah 14. 12. 2016.

Pišem za pravice na Gimnaziji Celje Center. Foto: Nik Škerbiš

Utrinki s Srednje šole za oblikovanje Maribor. Foto: Renato Flis

Članek iz časopisa Večer, objavljen 9. 12. 2016.

Na OŠ Staneta Žagarja Lipnica so podpise zbirali tudi na šolski prireditvi, ki so se je udeležili tudi starši. Foto: Boštjan Kališnik

Pišem za pravice na Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma.

Na OŠ Idrija so pisali pisma, risali solidarnostna sporočila in izdelovali jezikovne kartice.

Na OŠ Muta so si najprej skupaj ogledali videoposnetke ...

... in izvedeli več o posameznih primerih.

Nato so pisali apele, podpisovali peticije ...

... in izdelovali jezikovne kartice.

Apele so (kot vsako leto) spet pisali v Dijaškem domu Drava v Mariboru.

Tudi v Srednji šoli Črnomelj vsako leto pišejo za pravice.

Priprave na pisanje na OŠ Valentina Vodnika.

Apele so pisali v okviru projekta Erasmus Otroci verjamemo in tudi pri urah angleščine, slovenščine in DKE

Apele so pisali pri pouku angleščine, slovenščine, DKE in o primerih tudi razpravljali.

Med odmori so si v avli lahko ogledali videoposnetke ...

... in množično podpisovali peticije.

Ustvarili so tudi številne ...

... jezikovne kartice ...

... solidarnostna sporočila ...

... in se fotografirali s sporočilom za staroselce v dolini reke Peace.

Peticije so podpisali tudi učiteljice in učitelji.

Na koncu so skupaj z učenci spakirali napisana pisma ...

... in nam v pisarno poslali cel kup!

« nazaj