Šola človekovih pravic

Vsebinske in logistične informacije za izvedbo Pišem za pravice 2025

Hvala vam, ker ste zainteresirani za izvedbo maratona pisanja apelov Pišem za pravice 2025. Vse, kar rabite vedeti za uspešno izvedbo Pišem za pravice, najdete v nadaljevanju te strani! 

ŠTIRI POMEMBNE UVODNE INFORMACIJE

1. Prosimo, izpolnite prijavnico za sodelovanje. Kliknite za prijavnico na obrazcu Google. 


V njej boste med drugim označili, katera tiskana gradiva potrebujete. 

2. Na Pišem za pravice 2025 smo za šole izbrali 7 ljudi oz. skupin ljudi, za katere vas vabimo k ustvarjanju.

V Amnesty pa se sicer v okviru te kampanje borimo za pravice 10 ljudi&skupin. Za vseh 10 je na spletni strani slovenske Amnesty mogoče podpisati spletne peticije. Kliknite tukaj za njihov podpis.

* Če se bodo učenci ali dijaki podpisovali, svetujemo dovoljenje staršev za sodelovanje v kampanji. Glede na odzive v preteklih letih smo za maraton Pišem za pravice 2025 pripravili dopis, ki ga lahko posredujete staršem o maratonu Pišem za pravice in namenu pisanja, tako da bodo lahko sprejeli informirano odločitev. Kliknite tukaj za dopis.


3. Ustvarjena sporočila (apele, risbe, pisma) nam lahko posredujete v elektronski obliki (slike oz. skene izdelkov). Ob tem imamo za vas pomembno prošnjo: prosimo, da slik ali skenov izdelkov ne vstavljate v wordove dokumente ali ppt.

Zakaj? Ker nam boste tako prihranili zelo veliko časa, ki ga sicer porabimo s tem, da »vzamemo« slike iz worda (ali ppt) in jih individualno objavimo v naši fotogaleriji. Poleg tega so take fotografije slabše kakovosti, saj se z njihovim vnosom v word zmanjša njihova resolucija. Fotografije in skene nam lahko posredujete preprosto kot priponke v e-sporočilih na maraton@amnesty.si ali pa preko Wetransferja ali kakšnega drugega načina za elektronsko posredovanje gradiv. Z veseljem vam glede tega svetujemo! 

4. Apele in solidarnostna sporočila nam posredujte do konca leta 2025. Po dogovoru lahko tudi kasneje, a nas prosim o tem obvestite (maraton@amnesty.si).

Začnimo z osnovami: Kaj sploh je Pišem za pravice?

To je kampanja Amnesty International, ki poteka po vsem svetu. Vsako leto izberemo 10 ali več ljudi ali skupnosti, ki so jim dolgotrajno kršene človekove pravice. 

DODATNO! Če imate čas, toplo vabljeni, da vse o Pišem za pravice izveste na spletnem tečaju (v slovenščini, 15 minut), ki smo ga objavili na naši Akademije Amnesty. Kliknite za registracijo na brezplačni tečaj tukaj; tukaj pa najdete še druge izobraževalne informacije o Pišem za pravice.

Ljudi z vsega sveta potem povabimo k dvema aktivnostima:

1. Da podpišejo peticijo ali napišejo apel za vsakega od predstavljenih ljudi in s tem zahtevajo od oblastnikov njihovih držav, naj takoj ustavijo kršenje njihovih pravic.  

Na primer: letos med drugim vabimo, da napišete apel slovenskemu predsedniku vlade, naj romskim družinam na JV Slovenije zagotovi dostop do vode. 

2. Da ljudem, za katere pišemo, pošljejo sporočilo solidarnosti (pismo, risbo, drugo) in jim s tem pokažejo, da niso sami, da jim po celem svetu stojimo ob strani.

Na primer: letos lahko med drugim sporočilo solidarnosti pošljete Sonji iz Tunizije, ki pristala v zaporu zgolj zaradi svojega dela in opozarjanja na krute razmere v zaporih v njeni državi. 

POJASNILO IN NAMIG

1. Ne veste, kaj je razlika med apelom ali peticijo?
Apel
je osebno pismo, ki ga napišete nekemu predstavniku oblasti (na primer predsedniku države, predsednici vlade, ministru, guvernerki itd.). V tem individualnem pismu oblastniku zahtevate, da se kršitve človekovih pravic prenehajo. Peticija je tako pismo z zahtevami, ki je pripravljeno vnaprej in ga potem podpiše več ljudi.  

2. Poglejte si še predstavitveni video o Pišem za pravice (ima slovenske podnapise). Kliknite za ogled!

Ali Pišem za pravice deluje?

Deluje! Vsako leto skupaj izboljšamo življenja ljudi.

Neth Nahara iz Angole, zanjo smo izdelovali solidarnostna pisma in pisali apele v sklopu akcije Pišem za pravice 2024, je bila 25. decembra 2024 pomiloščena in januarja 2025 izpuščena iz zapora.

Neth je kasneje dejala: »Svobodna sem, ponovno v svoji hiši. Izpuščena sem bila 1. januarja, zato se želim zahvaliti Amnesty International za vse, kar ste storili zame in vsem vam, ki ste zahtevali mojo svobodo. Trenutno sem doma s svojimi otroki, možem in ostalimi. Želim se vam zahvaliti.«

Kliknite tukaj za dobre novice iz Pišem za pravice 2024.

Kaj pa pretekla leta? Kliknite tukaj za izbor dobrih novic.

Kaj imate na voljo, če želite z mladimi v razredu izpeljati Pišem za pravice?

1. Gradiva, vezana individualno na obravnavane ljudi:

1. 1. Kratek opis tega, za katero kršitev gre, ter predlog, komu glede tega pisati.

1.2.  Priročnik, v katerem najdete tudi aktivnosti, s katerimi lahko mladim posamezne kršitve oz. pravice predstavite podrobneje. 

1. 4. Video, s katerim se na kratko predstavi obravnavana oseba. 

NAMIG: kliknite spodaj na vsakega od ljudi in odprla se vam bo stran, na kateri so podrobneje predstavljeni in kjer so objavljena vsa zgoraj omenjena gradiva, ki so zanje na voljo:

1. Romske družine v nekaterih naseljih v JV Sloveniji še vedno nimajo ustreznega dostopa do čiste in pitne vode. To vpliva na številne vidike njihovega življenja, še posebej pa zaznamuje življenja romske mladine in otrok. 

2. Člani_ce skupine Mati narava Kambodža, mlada aktivistična skupina za zaščito okolja, ki se srečuje z obsodbami zaradi miroljubnih protestov in pozivov oblasti k ukrepanju. 

3. Bojevnice za amazonski pragozd iz Ekvadorja so skupina aktivistk, starih med 10 in 20 let, ki se borijo za zaščito svojih skupnosti pred strupenimi plini in opustošenjem. Zaradi svojega aktivizma so žrtve ustrahovanja in groženj. 

4. Ellinor Guttorm Utsi iz Norveške, voditeljica staroselskega ljudstva Sámi, se bori za ohranitev tradicionalnega načina življenja z vzrejo severnih jelenov, ki ga zdaj ogroža izgradnja več sto vetrnih turbin. 

5. Damisoa iz Madagaskarja se zavzema za prebivalce, ki živijo v vse slabših razmerah, a njegovi pozivi vedno znova naletijo na gluha ušesa oblasti.

6. Sai Zaw Thaike iz Mjanmara je novinar, ki je bil zaradi svojega dela obsojen na 20 let zaporne kazni s prisilnim delom. 

7. Sonia Dahmani iz Tunizije, odvetnica, ki je življenje posvetila zaščiti najranljivejših, je zaradi svojega dela in glasnega opozarjanja na krute razmere pristala v zaporu. 

2. Splošna gradiva, s pomočjo katerih lahko predstavite maraton pisanja apelov, organizacijo Amnesty itd.

Hvala, ker vam je mar!