Šola človekovih pravic

Vsebinske in logistične informacije za izvedbo Pišem za pravice

Hvala vam, ker ste zainteresirani za izvedbo maratona pisanja apelov Pišem za pravice 2023. Vse, kar rabite vedeti za uspešno izvedbo Pišem za pravice, najdete v nadaljevanju te strani! 

ŠTIRI POMEMBNE UVODNE INFORMACIJE

1. Prosimo, izpolnite prijavnico za sodelovanje. Kliknite za prijavnico na obrazcu Google. 


V njej boste med drugim označili, katera tiskana gradiva potrebujete. 

2. Na Pišem za pravice 2023 smo za šole izbrali 5 ljudi in skupin ljudi, za katere vas vabimo k ustvarjanju.

V Amnesty pa se sicer v okviru te kampanje borimo za pravice 10 ljudi&skupin. Za vseh 10 (torej za peterico »šolskih« in še preostalih pet) je na spletni strani slovenske Amnesty mogoče podpisati spletne peticije (lahko za vsakega posebej ali pa vse naenkrat). Kliknite tukaj za njihov podpis.

* Če se bodo učenci ali dijaki podpisovali, svetujemo dovoljenje staršev za sodelovanje v kampanji. Glede na odzive v lanskem letu smo za maraton Pišem za pravice 2023 pripravili dopis, ki ga lahko posredujete staršem o maratonu Pišem za pravice in namenu pisanja, tako da bodo lahko sprejeli informirano odločitev. Kliknite tukaj za dopis.


3. Ustvarjena sporočila (apele, risbe, pisma) nam lahko posredujete v elektronski obliki (slike oz. skene izdelkov). Ob tem imamo za vas pomembno prošnjo: prosimo, da slik ali skenov izdelkov ne vstavljate v wordove dokumente ali ppt.

Zakaj? Ker nam boste tako prihranili zelo veliko časa, ki ga sicer porabimo s tem, da »vzamemo« slike iz worda (ali ppt) in jih individualno objavimo v naši fotogaleriji. Poleg tega so take fotografije slabše kakovosti, saj se z njihovim vnosom v word zmanjša njihova resolucija. Fotografije in skene nam lahko posredujete preprosto kot priponke v e-sporočilih na maraton@amnesty.si ali pa preko Wetransferja ali kakšnega drugega načina za elektronsko posredovanje gradiv. Z veseljem vam glede tega svetujemo! 

4. Apele in solidarnostna sporočila nam posredujte do konca leta 2023. Po dogovoru lahko tudi kasneje, a nas prosim o tem obvestite (maraton@amnesty.si).

Začnimo z osnovami: Kaj sploh je Pišem za pravice?

To je kampanja Amnesty International, ki poteka po vsem svetu. Vsako leto izberemo 10 ali več ljudi ali skupnosti, ki so jim dolgotrajno kršene človekove pravice. 

DODATNO! Če imate čas, toplo vabljeni, da vse o Pišem za pravice izveste na spletnem tečaju (v slovenščini, 15 minut), ki smo ga objavili na naši Akademije Amnesty. Kliknite za registracijo na brezplačni tečaj tukaj; tukaj pa najdete še druge izobraževalne informacije o Pišem za pravice.

Ljudi z vsega sveta potem povabimo k dvema aktivnostima:

1. Da podpišejo peticijo ali napišejo apel za vsakega od predstavljenih ljudi in s tem zahtevajo od oblastnikov njihovih držav, naj takoj ustavijo kršenje njihovih pravic.  

Na primer: letos med drugim vabimo, da napišete apel avstralskemu predsedniku vlade, naj s spremembo zakonodaje zagotovi življenje v zdravem in čistem okolju v Torresovi ožini.  

2. Da ljudem, za katere pišemo, pošljejo sporočilo solidarnosti (pismo, risbo, drugo) in jim s tem pokažejo, da niso sami, da jim po celem svetu stojimo ob strani.

Na primer: letos lahko med drugim sporočilo solidarnosti pošljete Maungu Sawyeddollahu, ki je član ljudstva Rohinge, nad katerimi so mjanmarske oblasti sprožile val nasilja in umorov. Danes živi v begunskem taborišču v Bangladešu.

POJASNILO IN NAMIG

1. Ne veste, kaj je razlika med apelom ali peticijo?
Apel
je osebno pismo, ki ga napišete nekemu predstavniku oblasti (na primer predsedniku države, predsednici vlade, ministru, guvernerki itd.). V tem individualnem pismu oblastniku zahtevate, da se kršitve človekovih pravic prenehajo. Peticija je tako pismo z zahtevami, ki je pripravljeno vnaprej in ga potem podpiše več ljudi.  

2. Poglejte si še predstavitveni video o Pišem za pravice (ima slovenske podnapise). Kliknite za ogled!

Ali Pišem za pravice deluje?

Deluje! Vsako leto skupaj izboljšamo življenja ljudi.

Cecillia Chimbiri in Joanah Mamombe, ki sta bili obtoženi širjenja laži in oviranja sodnega postopka, je višje sodišče julija 2023 spoznalo za nedolžni in ju oprostilo. Skupaj z Netsai Marovo, ki ji bila v času sojenja zunaj države in ji zato sodišče ni sodilo, so bile 13. maja 2020 po protestu aretirane in ugrabljene. Cecillia, Joanah in Netsai so zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja in mirnega zbiranja prestale travmatične dogodke. Postale so tarče nenehnih nadlegovanj in nepravičnih obtožb.  Za njih smo se borili v globalni akciji Pišem za pravice 2022. Hvala vsem, ki ste za njih podpisali peticije. Naše besede imajo moč!

Kliknite tukaj za dobre novice iz Pišem za pravice 2022.

Kaj pa pretekla leta? Kliknite tukaj za izbor dobrih novic.

Kaj imate na voljo, če želite z mladimi v razredu izpeljati Pišem za pravice?

1. Gradiva, vezana individualno na obravnavane ljudi:

1. 1. Kratek opis tega, za katero kršitev gre, ter predlog, komu glede tega pisati.

1.2.  Priročnik, v katerem najdete tudi aktivnosti, s katerimi lahko mladim posamezne kršitve oz. pravice predstavite podrobneje. 

1. 4. Video, s katerim se na kratko predstavi obravnavana oseba. 

NAMIG: kliknite spodaj na vsakega od ljudi in odprla se vam bo stran, na kateri so podrobneje predstavljeni in kjer so objavljena vsa zgoraj omenjena gradiva, ki so zanje na voljo:
  • 1. Maung Sawyeddollah iz Mjanmarja je bil star le 15 let, ko so z družini zaradi nasilja nad Rohingami prebežali v v begunsko taborišče v Bangladešu. Na širjenje sovraštva zoper etnične skupine so vplivale tudi množične objave na Facebooku. Kliknite za gradiva.

  • 2. Stric Pabai in stric Paul iz Avstralije, ki se borita za pravice svoje skupnosti in nujne podnebne ukrepe. Kliknite za gradiva. 

  • 3. Thapelo Mohapi iz Južne Afrike je vodja množičnega gibanja Abahlali base Mjondolo, ki si prizadeva izboljšati življenja ljudi v Južni Afriki. Zaradi svojega delovanja se vse od leta 2021 sooča z grožnjami. Kliknite za gradiva.

  • 4. Rita Karasartova iz Kirgizistana, ki je mirno protestirala, zdaj pa ji zaradi njenega aktivizma grozi 15 let zapora. Kliknite za gradiva.

  • 5. Chaima Issa iz Tunizije, ki ji zaradi mirnega izražanja mnenja, grozijo desetletja zapora. Kliknite za gradiva.

2. Splošna gradiva, s pomočjo katerih lahko predstavite maraton pisanja apelov, organizacijo Amnesty itd.

Hvala, ker vam je mar!