Januarja smo odposlali vsa pisma, peticije in solidarnostna sporočila, napisana na Pišem za pravice 2017. Nakapljale pa so se tudi že dobre novice!
Čadski aktivist Mahadin je od aprila letos na prostosti
Mahadine (na fotografiji) je bil zaprt zgolj zaradi objave na Facebooku, v kateri je bil kritičen do vlade, grozila pa mu je smrtna kazen.
Še preden so ga aprila izpustili smo skupaj prispevali k temu, da se mu je v zaporu vsaj malo olajšala situacija: 21. februarja so ga namreč premestili v zapor Amsine v Ndjameni. Tam je imel dostop do zdravniške oskrbe in je bil bližje doma, tako da so ga lahko obiskali družina in otroci.
Amnesty International in vsem, ki ste pisali zanj, je takrat sporočil: "Končno so me premestili v zapor v Ndjameni. Hvaležen sem vsem vam. Cenim vas, rad vas imam, spoštujem vas. 'Thumbs up' za človečnost."
Še bolj pa smo se aprila razveselili novice, da je sodišče ovrglo obtožbe in ga izpustilo.
Pogojno izpuščena direktorica in častni predsednik turške Amnesty
K sreči se je situacija izboljšala tudi za skupino zagovornikov človekovih pravic Istanbulskih 10, med njimi je bila tudi takratna direktorica Amnesty Turčije Idil Eser, in častnega predsednika Turške Amnesty Tanerja Kiliča. Preganjali so jih zgolj zaradi njihovega dela za človekove pravice.
Osem zagovornikov človekovih pravic, ki so bili del Istanbulskih 10, je bilo pogojno izpuščenih oktobra 2017 (kliknite za več informacij). Med njimi je bila tudi Idil.
Sredi avgusta letos pa je prišla razveseljiva novica tudi glede Tanerja, ki so ga takrat po več kot letu dni pogojno izpustili iz zapora (kliknite za odziv).
Še manjše izboljšave, ki pa ljudem ogromno pomenijo
• Kitajska zagovornica človekovih pravic Ni Yulan je sporočila, da je zaradi mednarodne pozornosti policija zmanjšala svoje napade nanjo in verbalne zlorabe. Od začetka kampanje ji tudi niso več grozili z izselitvijo.
• Staroselskemu gibanju MILPAH iz Hondurasa je sodelovanje na Pišem za pravice zagotovilo zelo potrebno vidnost in jih predstavilo mednarodni skupinosti.
• Globalni odmev sta dobila tudi boj Shackelia iz Jamajke, ki se bori za pravico za svojega ubitega brata, ter Clovisa iz Madagaskarja. Njemu je sodelovanje na Pišem za pravice prineslo nacionalno in globalno prepoznavnost. Lokalne organizacije ga zdaj odprto podpirajo.
Shackelia je dejala: "Nekomu napisati pismo se zdi tako majhno in preprosto dejanje prijaznosti. A posledice so lahko izjemne."
• Tudi Farid al-Atrash in Issa Amro, ki se nenasilno borita proti izraelskim nelegalnim naselbinam, se po svojih besedah zdaj čutita bolj zaščitena: "Nikoli nisva vedela, koliko podpore imava po vsem svetu, je dejal Farid.