Septembra 2019 je v okviru izobraževalnega projekta Dear, v katerem sodelujemo z 12 evropskimi državami, potekalo srečanje mladih na Lampedusi. Okrog 50 jih je bilo, med njimi tri naše aktivistke, in sprejeli so t. i. Lampeduško listino.
V listini so med drugim o sebi zapisali, da so mladi aktivisti, ki ne ostanejo tiho, če so priča krivici. Trdno verjamejo v človečnost, solidarnost, neodvisnost in trajnostni razvoj.
Kliknite tukaj za pdf listine. KLIKNITE NA SPODNJO FOTOGRAFIJO, DA SE BO ODPRL POVEČAN PDF.
»Smo pogumni in ni nas strah povzdigniti glas ter prevzeti pobudo. Mar nam je za svet, v katerem živimo, in počutimo se odgovorne za svoja dejanja.«
Foto: Tudi »naše« Zoja, Lucija in Andreja so prispevale k oblikovanju listine.
Kaj so videli na Lampedusi?
Kot so mladi zapisali v listini, se je njihova predstava o Lampedusi spremenila. Sestali so se z begunci: »Potovanje so sicer preživeli, a nekateri so pri tem izgubili svojce. Nekateri še vedno ne vedo, kaj se je zgodilo njihovim otrokom. Slišali smo, kaj pomeni biti begunec v Evropi in kaj pomeni pobegniti iz svoje države. Begunci so ljudje – ne številke.«
Spoznali so organizacije in ljudi, vključno s prebivalci Lampeduse, ki jim skušajo pomagati:
»Prisluhnili smo ribiču, ki nam je s preprostimi besedami povedal, da je vsako življenje dragoceno in ga je treba rešiti, hkrati pa se moramo spomniti tudi tistih, ki so med iskanjem poti do boljšega življenja svoje življenje izgubili.«
Kar so videli in slišali na Lampedusi, je mlade preplavilo s številnimi občutki, tudi z žalostjo in s strahom, a hkrati so dobili motivacijo za nadaljnjo delo doma, v svojih skupnostih.
»Začutili smo, da nismo sami. Zajel nas je občutek povezanosti in želimo nadaljevati z bojem za boljšo prihodnost.«
Kaj v listini opredeljujejo kot svoje naloge?
Zlasti želijo ozaveščati! O realnosti na Lampedusi in o vzrokih za migracije, med katerimi so revščina, neenakost, podnebne spremembe, izkoriščanje naravnih virov, pomanjkanje dostopa do vode, korupcija in preganjanje. Ozaveščati želijo o posledicah potrošništva in materializma ter strukturni neenakosti, diskriminaciji in seksizmu. O širjenju sovražnega govora in lažnih novic.
Opozarjajo, da se je treba spopasti s strahom pred raznolikostjo, z neinformiranostjo in s predsodki.
»V vsakodnevnih odnosih želimo že pri mladih spodbujati vrednote, kot so človekove pravice, enakost in dostojanstvo ter medčloveška prijaznost.«
Zakaj?
- • Ker se ti mladi dojemajo za aktiviste_aktivistke, ki si prizadevajo za boljši svet.
- • Ker želijo vedeti, kaj se dogaja okoli njih, in skupaj rasti.
- • Ker so jezni in žalostni; popraviti želijo škodo, ki so jo povzročili odrasli: onesnaženje, podnebne spremembe, revščina, neenakost ...
Zato poskušajo spreminjati svoja življenja, tako da manj škodujejo planetu, drugim in sebi. In zato branijo človekove pravice in opozarjajo, da se ne ve, čigave pravice bodo naslednje, ki se jih bo rušilo. Dokazati želijo, da stigmatizacija ni prava pot; odpraviti želijo utvaro, da spremembe niso mogoče.
»Upamo si začenjati spremembe!«
In k čemu pozivajo vas?
»Verjemite, da imate moč začeti spremembe, tudi če gre za majhne korake,« vas nagovarjajo mladi v listini.
In kaj svetujejo?
- • Spoznajte begunce ali migrante v svoji skupnosti.
- • Z družino in prijatelji skupaj ukrepajte za boljši svet. Iščite resnico – bodite radovedni in kritični.
- • Izpostavite krivice in skupaj z drugimi iščite rešitve. Učite se o človekovih pravicah in s pridobljenimi znanji seznanjajte druge.
- • Pridružite se kakšnemu obstoječemu gibanju za spremembe (npr. Amnesty, dodajmo mi).
- • Poprosite kakšnega vplivneža ali vplivnico na socialnih omrežjih, naj podpre človekove pravice.
- • Borite se za spreminjanje stališč, politik in zakonodaje …