»Kakšni žalostni časi, ko je lažje razbiti atom kakor predsodek.« A. Einstein
»Civilizacijo lahko presojamo po tem, kakšen je njen odnos do manjšin.« Mahatma Gandi
Diskriminacija je ravnanje, ki ogroža, omejuje ali onemogoča prizadevanje, uresničevanje ali uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Diskriminacija se pojavi, kadar so posamezniki ali skupine ljudi obravnavane manj ugodno kot druge osebe v primerljivem položaju samo zato, ker pripadajo ali pa se zdi, da pripadajo določeni skupini ali kategoriji ljudi.
Čeprav ne obstaja enotna definicija termina »diskriminacija«, je pojem vsebovan v vseh najpomembnejših pravnih dokumentih o človekovih pravicah. Različni mednarodni in regionalni dokumenti različno definirajo diskriminacijo. Posamezni dokumenti pa se osredotočajo samo na posamezne oblike diskriminacije. Kljub temu, bomo za potrebe definicije diskriminacije, izhajali iz najbolj široko sprejetega dokumenta o človekovih pravicah, in sicer iz Splošne deklaracije človekovih pravic.
Deklaracija v 2. členu opredeljuje prepoved diskriminacije: »Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.« Lahko rečemo, da pravice iz Deklaracije pripadajo vsem, ne glede na razlike med nami.
Na splošno o diskriminaciji
Čeprav ne obstaja enotna definicija termina diskriminacija, je pojem vsebovan v vseh najpomembnejših pravnih dokumentih o človekovih pravicah. Različni mednarodni in regionalni dokumenti različno definirajo diskriminacijo. Posamezni dokumenti pa se osredotočajo samo na posamezne oblike diskriminacije. Kljub temu bomo za potrebe definicije diskriminacije izhajali iz najbolj široko sprejetega dokumenta o človekovih pravicah, in sicer iz Splošne deklaracije človekovih pravic.
Deklaracija v 2. členu opredeljuje prepoved diskriminacije: »Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.« Poenostavljeno lahko rečemo, da pravice iz Deklaracije pripadajo vsem, ne glede na razlike med nami.
Pravni okvir
Prepoved diskriminacije je zapisana v številnih mednarodnih in regionalnih dokumentih ter nacionalnih predpisih. Lahko se nanašajo na diskriminacijo na splošno ali pa na posebne oblike diskriminacije.
Mednarodni dokumenti, Organizacija Združenih narodov:
- Splošna deklaracija človekovih pravic (1948),
- Konvencija o odpravi vseh vrst oblik rasne diskriminacije (1965),
- Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979),
- Konvencija o pravicah invalidov (2006).
Regionalni dokumenti, Svet Evrope:
- Evropska konvencija o človekovih pravicah (1950),
- Okvirna konvencija za varstvo manjšin (1995).
Regionalni dokumenti, Evropska unija:
- Direktiva o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (2000),
- Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2007).
Nacionalni nivo, Republika Slovenija:
- Ustava Republike Slovenije (1991),
- Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (2007),
- Zakon o varstvu pred diskriminacijo (2016).
Stereotipi in predsodki
Diskriminacija, ki je pogosto posledica stereotipov ali predsodkov, ki jih imajo ljudje, naredi ljudi nemočne, jim prepreči, da bi postali aktivni državljani, jih omeji pri razvijanju njihovih sposobnostih, v mnogi situacijah jim omeji dostop do dela, zdravstvenih storitev, izobraževanja ali nastanitve.
Stereotip je posplošeno prepričanje o določeni skupini.
Predsodek pa je prepričanje, običajno negativno, ki ga imamo o drugem posamezniku ali skupini ljudi, ne da bi jih resnično poznali.
Posredna in neposredna diskriminacija
O neposredni diskriminaciji govorimo takrat, ko se določeno osebo obravnava manj ugodno kot drugo v primerljivi situaciji.
O posredni diskriminaciji govorimo takrat, ko na videz nepristranski ukrep, kriterij oz. ravnanje postavlja posameznika v neugoden položaj.
Nadlegovanje kot diskriminacija
Nadlegovanje je nezaželeno ravnanje, temelječe na kateri koli osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo in se prav tako šteje za diskriminacijo.
Prepoved viktimizacije
Prepovedana je tudi viktimizacija oz. povračilni ukrepi, tj. diskriminirane osebe in osebe, ki pomagajo žrtvi diskriminacije, ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije.
Oblike diskriminacije
Ksenofobija: Sovraštvo do tujcev, je občutek oz. dojemanje, ki izhaja iz družbeno ustvarjenih podob in idej. Etnične manjšine, migranti in begunci pogosto doživljajo diskriminacijo na podlagi socialnih, kulturnih ali verskih razlik. Neučinkovite politike integracije, vzpon skrajno desnih političnih strank in uporaba ksenofobičnega političnega diskurza pogosto vodijo v stigmatizacijo teh ljudi, ki jih ostali dojemajo kot krivce za družbene probleme.
Rasizem: Zavestno ali nezavedno prepričanje o prirojeni večvrednosti ene rase nad drugo.
Homofobija: Odpor ali sovraštvo do homoseksualno usmerjenih ljudi in njihovega življenjskega sloga.
Antisemitizem: Sovraštvo do Judov kot verske ali manjšinske skupine, ki ga pogosto spremlja socialna, ekonomska ali politična diskriminacija.
Islamofobija: strah pred islamom, muslimani in vsem, kar je povezano z njimi.
Nekaj znanih primerov in zanimivih podatkov
Diskriminacija na podlagi rase
Nelson Mandela je že v svoji mladosti postal aktivist za ukinitev apartheida (rasnega razločevanja). Med letoma 1990 in 1994 je bil aktivno vključen v pogajanja za ukinitev apartheida, ki se je končal leta 1994, s prvimi volitvami, na katerih so lahko volili tudi črnci. Mandela je postal predsednik Republike Južne Afrike in leta 1993 prejel Nobelovo nagrado za mir.
Rosa Parks je bila 1. decembra 1955 aretirana, ker ni bila pripravljena odstopiti svojega sedeža na avtobusu belemu potniku. Njeno ravnanje je sprožilo bojkot avtobusov v Montgomeryju, ki je trajal 381 dni, vse dokler se zakonodaja ni spremenila.
Diskriminacija na podlagi spola
Ženske opravijo 66 odstotkov vsega dela na svetu, proizvedejo 50 odstotkov vse hrane na svetu, zaslužijo samo 10 odstotkov vseh svetovnih dohodkov in imajo v lasti samo 1 odstotek vse lastnine.
Pozitivna diskriminacija na podlagi narodne pripadnosti
Ustava Republike Slovenije določa, da je na območju, kjer živita italijanska oz. madžarska narodna skupnost, uradni jezik, poleg slovenščine, tudi italijanščina oz. madžarščina. Tako se lahko za delovna mesta javnih uslužbencev na teh območij kot pogoj zahteva tudi znanje italijanščine oz. madžarščine.
Diskriminacija na podlagi kakršnekoli druge okoliščine
V skladu z veljavnimi predpisi vsa vprašanja na zaposlitvenih razgovorih, povezana s podatki o družinskem oz. zakonskem stanu, podatki o nosečnosti, o načrtovanju družine oz. drugih podatkov, ki niso povezana z delovnim mestom, niso dovoljena.
Diskriminacija v Sloveniji
Diskriminacija je ena najbolj žgočih skrbi na področju varovanja človekovih pravic v Evropi, ki vpliva na milijone ljudi po vsem kontinentu. Amnesty International si prizadeva zagotoviti, da bodo vsi posameznice in posamezniki v Evropi uživali učinkovito zaščito pred diskriminacijo. Pri svojem delu na Sloveniji se Amnesty International Slovenije osredotoča na dve veliki temi: odpravo krivic izbrisanim ter dostop Romov do izobraževalnega sistema in vode. Zavzemamo se tudi za vse druge diskriminirane skupine in posameznike ter pozivamo k spoštovanju človekovih pravic za vse.