Letos v okviru našega tradicionalnega dogodka Noč knjige obravnavamo tri knjige o izbrisu. Vabimo vas, da se nam pridružite, berete z nami in pri obravnavi knjig v razred povabite tudi avtorje knjig ali izbrisane.
Svoje zgodbe bodo predstavili iz prve roke ter na zanimiv in poučen način osvetlili eno največjih kršitev človekovih pravic, ki se je zgodila v Sloveniji.
Še niste prijavljeni na Noč knjige? Kliknite tukaj za več informacij in prijavo.
Koga lahko povabite?
Andraž Rožman, avtor knjige Tega se ne da izbrisati
Andraž Rožman je študiral novinarstvo. Od nekdaj sta ga najbolj privlačila reportaža in intervju, predvsem pa zgodbe ljudi, katerih glas ni slišan. Dokumentarni roman Tega se ne da izbrisati je njegova tretja knjiga, temelji pa na pričevanjih ljudi, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev, ki jih predstavi na tankočuten način.
Tina Perić, avtorica knjige Ćrtice
Tina Perić je v svojem prvem literarnem delu Ćrtice predstavila njeno osebno zgodbo odraščanja v družini, kjer je bil oče izbrisan.
»Tisti dan me je res z vso silo zadelo novo dojemanje tega, kar sta moja dva preživela. Prekrila me je koprena davne žalosti, kot bi jo veter nežno prepihal čez vseh teh skoraj trideset let, od njiju name, in me odela.«
Katarina Keček, avtorica knjige Okupatorjeva hči
Katarina je bila v času izbrisa študentka prvega letnika novinarstva. V enem dnevu je ostala brez doma, staršev, denarja in socialne varnosti. Pet let je bila brez doma, dokumentov, brez zavarovanja. Spala je v študentskih domovih, kleteh, poleti v avtu. Svojo zgodbo kot izbrisana je predstavila v knjigi Okupatorjeva hči.
»Na poti iz K4 so me ustavili miličniki. Ker nisem imela dokumentov, so me odpeljali na Trdinovo. Zjutraj so me z drugimi v marici odpeljali do hrvaške meje, nato pa z drugo marico do Slavonskega broda. Deportirali so me še enkrat, obakrat sem se vrnila peš.«
Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov
Brez dokumentov se je Irfan skrival po kleteh in pod stopnišči. Po več dni ni jedel. Ker ni mogel k zdravniku, je brez zdravniške oskrbe preživel trombozo. Takrat je mislil, da je konec z njim. Še posebno težko mu je bilo, ko je šel mimo kakšne gostilne, kjer so veseli ljudje jedli in pili, on je bil pa lačen.
»Niso nam vzeli samo stalnega prebivališča. Vzeli so nam osebnost. Vzeli so nam ponos.«
Slavica Đuričić, izbrisana aktivistka
Slavica je šla v tožbo za odškodnino, ki se je vlekla štiri leta. Verjela je odvetniku, ki je bil prepričan, da bosta obe s hčerko pravdo dobili. Ko je predlani izvedela, da jo je sodišče zavrnilo in koliko je zaradi izgubljene tožbe dolžna državnemu odvetništvu, jo je psihično strlo. Državnemu odvetništvu je do konca lanskega leta vse poplačala z izposojenim denarjem, dolg pa še vedno odplačuje.
»V Bosni sem se registrirala kot begunka iz Slovenije, kljub temu sem morala za otroka plačati vsak pregled pri zdravniku. Delala sem po kmetijah, da sem zaslužila. Samo jokala sem vsa ta leta. Hči je odraščala z mano in je jokala z menoj. 17 let sem živela brez dokumentov, brez prihodkov, brez otroškega dodatka, brez zdravstvenega zavarovanja.«
Mira Muršič, izbrisana kulturnica in aktivistka
Mira Muršič živi in deluje v Mariboru, kjer se je izobraževala, ustvarjala in delala vse življenje na področju alternativne, etnične in manjšinske kulture in človekove pravice prek socialno-kulturnega dela. Trenutno prostovoljno deluje v okviru Slovenske filantropije in iniciativ za mir.
Pišite nam in nam sporočite, koga izmed zgoraj naštetih bi želeli v sklopu Noči knjige povabiti na vašo šolo.
Več o izbrisu
Želite temo izbris samostojno obravnavati v razredu? Kliknite tukaj za izobraževalni paket.