Na 16. Festivalu dokumentarnega filma smo letos podelili kar dve nagradi. Poleg nagrade za najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic (mednarodna žirija je izbrala film Vrnitev v Homs) smo prvič podelili tudi nagrado za najboljši kratki dokumentarni film o strpnosti, za katero so se potegovali mladi.
Žirijo, ki so jo sestavljali režiser Miha Hočevar, Tina Plahutnik z OŠ Frana Albrehta v Kamniku in vodja učenja človekovih pravic v naši sekciji Simona Podobnikar, je najbolj prepričal film We all make the world beautiful, ki so ga pod mentorstvom Bernarde Avsenik in Alenke Fajfar Gnezda ustvarili učenke in učenci OŠ Bičevje. Svojo odločitev je žirija utemeljila: "Nagrajujemo film, ki je lep dokaz, da tudi s preprostimi sredstvi, z nekaj simpatičnimi izjavami, lahko talentirani posamezniki, ki jim ni vseeno, povejo marsikaj. Simpatično in obenem sporočilno.”
Posebno omembo žirije si je zaslužil film Ne izločajmo, prav tako delo učenk in učencev OŠ Bičevje. Zakaj? "Film Ne izločajmo preko animacije na zanimiv način in proti diskiminaciji presega sicer okvir dokumentarnega filma, a ga je žirija izbrala in izpostavlja kot dober film."
Oba nagrajena filma sta nagrade prejela na zaključni prireditvi Festivala dokumentarnega filma, kjer so naši prostovoljci ponovili instalacijo Lie-in. Človekove pravice beguncev in migrantov na poti v Evropo so bile namreč tudi tokrat rdeča nit aktivnosti ob robu festivala. Na naši info točki v Cankarjevem domu so obiskovalci lahko napisali sporočila dobrodošlice beguncem in migrantom, ki se uspejo prebiti do meja Evrope, kjer pa naletijo na zaprto trdnjavo – čeprav Evropa ni najboljša gostiteljica, smo lahko gostoljubni njeni državljani. To so pokazali tudi mladi z OŠ Vincenzo e Diego de Castro iz Pirana, ki so se odzvali našemu povabilu ter zgibali ladjice in nanje napisali sporočila dobrodošlice, ki smo jih razstavili na naši info točki.
Festival dokumentarnega filma je kot član žrije obiskal tudi Kusha Bahrami - neodvisni filmski ustvarjalec in fotograf, oporečnik vesti, begunec in aktivist za človekove pravice. Zaradi zavračanja služenja obveznega vojaškega roka in spreobrnitve v krščanstvo je leta 2006 pobegnil iz Irana. Od 2009 živi v Grčiji, leta 2012 pa je dobil status begunca. Od 2009 je član Amnesty International, leto zatem pa je postal tudi član izvršnega odbora grške Amnesty International. Kusho smo v ponedeljek, 17. marca, peljali na dve srednji šoli v Mursko Soboto, kjer so dijakinje in dijaki lahko iz prve roke slišale, kaj pomeni biti begunec, ki v Evropi išče varnejšo prihodnost.