Čeprav sploh še nismo zaključili s pisanjem apelov in solidarnostnih sporočil, že dobivamo tudi prve povratne informacije posameznikov in skupin, za katere pišemo na letošnjem Maratonu pisanja apelov. Tu so zbrani letošnji uspehi, vabljeni pa tudi, da si prebere in ogledate utrinke s šol.
Po več kot 40 letih samice končno spet svoboden
Sredi februarja nas je razveselila novica, da je bil po več kot štirih desetletjih v samici izpuščen Albert Woodfox. Zanj v naši sekciji sicer nismo pisali, kljub temu pa so številni mladi samoiniciativno napisali apele ameriškim oblastem. Albert je od vseh zapornikov v ZDA v samici bival najdlje. Skoraj vsak dan, več kot polovico svojega življenja, se je zbudil v celici, veliki kot parkirno mesto, obkrožala pa sta ga beton in jeklo. Prav na 69. rojstni dan, 19. februarja, se je prvič po več kot štirih desetletjih lahko sprehodil na svežem zraku in se ozrl v nebo. Ob izpustitvi, ki bi se morala zgoditi že zdavnaj, se je Albert med drugim zahvalil tudi podpornikom Amnesty International, ki so se več let aktivno zavzemali za pravico zanj. Več.
Uzbekistanski novinar po skoraj 17 letih izpuščen
Muhammad Bekzhanov je po skoraj 17 letih končno svoboden. Uzbekistanskega novinarja so mučili, v nepoštenem sojenju pa obsodili na 15 let zapora, ki so ga nato podaljševali. Decembra 2016 mu je spet grozilo podaljšanje zapora, nato pa so ga 22. februarja 2017 končno izpustili. Več.
Mjanmar: Študentska aktivistka končno svobodna
Phyoe Phyoe Aung, ki je bila v Mjanmaru priprta, potem ko je pomagala organizirati večinoma miroljubne študentska proteste, je bila 8. aprila po več kot enem letu končno izpuščena. Zanjo ste po vsem svetu napisali in narisali več kot 394.000 pisem, e-sporočil in solidarnostnih sporočil.
Te odlične novice smo se razveselili, potem ko je nova vlada v Mjanmaru 7. aprila naznanila, da bodo delali na tem, da čim prej izpustijo vse zapornike vesti. Sodišče je nato opustilo obtožbe proti Phyoe Phyoe Aung in številnim drugim študentom, ki so sodelovali na protestih marca 2015.
Medtem ko je bila še v zaporu, nam je Phyoe Phyoe Aung povedala: »Vsem se zahvaljujem za podporo meni in našemu gibanju. Pisma, ki jih dobivamo, so velik navdih za to, kar delamo. Začela sem opažati, da nas svet opazuje in bodri – nismo sami!«
Študentska voditeljca Phyoe Phyoe Aung je pomagala organizirati serijo protestov proti novemu zakonu, ki po besedah študentov omejuje akademsko svobodo. Marca 2015, ko so se protesti bližali mjanmarski prestolnici Jangon, jih je zaustavila policija, ki jih je tudi pretepla in aretirala. Njo in več kot 100 drugih študentov aktivistov so obtožili številnih vprašljivih kaznivih dejanj. Nekaterim, tudi Phyoe Phyoe Aung, je grozilo več kot devet let zapora.
Izpustitev Phyoe Phyoe Aung pošilja spodbudno sporočilo o zavezi nove mjanmarske vlade, da bo končala politične aretacije in zaprtja. Vendar ostaja še veliko dela in Amnesty International se bo še naprej zavzemala za izpustitev vseh ostalih zapornikov vesti, dokler ne bo nobeden več za zapahi.
Burkina Faso se je zavezala k odpravi zgodnjih in prisilnih porok
Na minulem maratonu pisanja apelov Pišem za pravice je bilo največ, več kot pol milijona podpisov in apelov v 40 državah, bilo zbranih proti prisilnim in zgodnjim porokam deklet v Burkina Fasu. Na pritisk aktivistk in aktivistov s celega sveta se je tamkajšnjo ministrstvo za pravosodje, človekove pravice in državljansko promocijo odzvalo z zavezo, da bodo dovoljeno starost za poroke deklet dvignili na 18 let in zagotovili, da bo prisilna poroka v kazenskem zakoniku jasno definirana.
Vemo, da je to dosežek kampanje Pišem za pravice in Amnesty International – ministrstvo je namreč v sporočilu za javnost 23. februarja zapisalo, da je v minulih mesecih prejemalo pisma, elektronsko pošto in sporočila ljudi s celega sveta, njihov poziv pa je bil enoten – da naj preprečijo poroke otrok.
Ministrstvo je zagotovilo, da je izkoreninjenje škodljive prakse zgodnjih in prisilnih porok prioriteta nove vlade Burkina Fasa. Minister je dejal, da je nesprejemljivo, da bi bile poroke otrok, mlajših od 18 let, še naprej zakonsko dovoljene.
To je velika in pomembna zmaga za pravice žensk in deklet – tega ne bi mogli doseči brez vaših pisem in pritiska!
Sekcija Amnesty International v Burkina Fasu pa je tudi obiskala zavetišča za dekleta, ki zbežijo pred prisilno poroko, in jim predala vaša solidarnostna sporočila. Vaša pisma, risbe in razglednice so velika spodbuda za dekleta – nekaterim so se družine odrekle, ker so se uprle poroki. Pisma so v veselje tudi zaposlenim v zavetiščih, ki pomagajo dekletom.
Martine Kabore (na sliki desno), ki dela v zavetišču v Pan Bila v Ouagadougou, je dejala: »Mobilizacija s strani Amnesty International je za žrtve in nas zelo pomembna. Zgodnje in prisilne poroke so zelo občutljiva tema. Naša želja je, da bi se najpomembnejše mednarodne organizacije, ki delajo na tem področju, borile skupaj z nami. Mobilizacija je pomembna za izkoreninjenje zgodnjih in prisilnih porok in za pritisk na oblasti, naj zaščitijo naša dekleta ... pa tudi, da nam pomagajo pridobiti sredstva za naše delovanje.«
Roseline, dekle, ki živi v zavetišču Tema Bokin, je dejala: »Zelo sem vesela, ker se je tako veliko ljudi po vsem svetu spomnilo na dekleta, kot sem jaz.« Pauline, ki prav tako živi v enem od zavetišč, pa je dejala: »Vesela sem, da se za naše težave zanima Amnesty International in mobilizira ljudi, da nas podprejo. Vsem najlepša hvala!«
Medtem ko praznujemo to super novico, pa ostaja še precej dela, ki ga lahko – in moramo – opraviti. Ženske in dekleta v Burkina Fasu pogosto nimajo dostopa do kontracepcije ter osnovnih informacij in storitev, povezanih s spolnim zdravjem, razlog pa so previsoki stroški, pomanjkanje informacij, oddaljenost od bolnišnic in družbena stigma.
Konec aprila bomo v okviru globalne kampanje Moje telo, moje pravice objavili poročilo, ki se osredotoča na zgodnje in prisilne poroke in tudi ostale problematike spolnih in reproduktivnih pravic v Burkina Faso.
Velik hvala vsem, ki ste se pridružili kampanji, kjer so se že pokazali prvi pozitivni učinki! Veseli bomo, če boste še naprej pritiskali na oblasti v Burkina Fasu – dokler ne bodo uveljavili in učinkovito izvajali zakonov, ki bodo preprečevali zgodnje in prisilne poroke.
Mehika: Po zaslugi aktivistov je Yecenia Armenta po štirih letih končno svobodna
Yecenio je policija v zvezni državi Sinaloa v Mehiki leta 2012 brez razloga pridržala. Bila je pretepena, zadušena skoraj do smrti in posiljena med 15 urami mučenja, dokler ni »priznala« vpletenosti v umor svojega moža. Zdaj je končno spet svobodna. V decembrskem maratonu pisanja apelov Pišem za pravice smo mehiški vladi poslali več kot 300 tisoč pisem in peticij z zahtevo, naj Yecenio izpustijo.
Po besedah Amnesty International odločitev sodnika, da Yecenio Armenta Graciano, mati dveh otrok, pomilosti, prinaša konec dolgim štirim letom krivice. Po izpustitvi iz zapora nam je Yecenia povedala: »V tem trenutku imam toliko mešanih občutkov, ampak jih nekako ne morem dojeti. Sem srečna in vesela. Počutim se, kot da bi ponovno zaživela. Želim si videti svoje otroke. Rada bi se iskreno zahvalila vsem ljudem, ki so me spremljali. Brez vaše podpore bi bilo vse to praktično nemogoče. Rada bi se zahvalila vsem, ki se nikoli ne nehajo boriti, ki vztrajajo pri temu občudovanja vrednem delu in se borijo za pravice drugih. Čeprav pravica včasih pride pozno, vedno le pride.« Več
Prodemokratična aktivista Yves in Fred sta spet svobodna
Konec avgusta nas je razveselila novica, da so v DR Kongo izpustili štiri tamkajšnje prodemokratične aktiviste, med njimi tudi Freda Baumo in Yvesa Makwambalo. Pred izpustitvijo sta čakala na sojenje, kjer jima je grozila smrtna kazen. Skupaj s 26 drugimi aktivisti sta bila aretirana marca 2015, obtoženi pa so bili različnih kaznivih dejanj, med drugim »načrtovanja zarote proti predsedniku države«. »Izpustitev Freda, Yvesa in ostalih je redek pozitiven ukrep v letu, ki je bilo v DR Kongo z vidika svobode izražanja zelo težko. Obtožbe proti njima so bile politično motivirane in morajo biti ovržene, da bodo njune muke končane za vedno,« je dejala namestnica regionalnega direktorja za Vzhodno Afriko pri Amnesty International Sarah Jackson. Več
Teodora je svobodna po skoraj 10 letih
Februarja 2018 smo se razveselili novice, da so v Salvadorju izpustili Teodoro del Carmen Vásquez, ki je bila zaprta deset let, potem ko je rodila mrtvorojenega otroka. Leta 2007 je utrpela z nosečnostjo povezane zaplete, zaradi česar je bil njen otrok mrtvorojen. A obtožili so jo umora in obsodili na 30 let zapora. Več.
Zunar se je zahvalil tako, kot najbolje zna
S karikaturo, namenjeno vsem, ki ste se zavzeli zanj. Obtožbe proti temu malezijskemu karikaturistu žal niso ovržene, je pa zaradi vaših apelov in pisem interes medijev in javnosti tako v Maleziji kot mednarodno za njegov primer veliko večji. Med drugim je delegacija Evropske unije v Maleziji nedavno dejala, da so seznanjeni s kampanjo Amnesty International in da pozorno spremljajo problematiko omejevanja pravice do svobode izražanja v državi.