V naši letošnji ponudbi delavnic je med mladimi še posebej priljubljena nova, ki vključuje tudi rabo 3D očal. Udeleženci_ke delavnice »Človekove pravice v navidezni resničnosti« namreč med izvedbo delavnice dobijo priložnost doživeti tri različne situacije, povezane s kršitvami človekovih pravic na različnih koncih sveta. Tako spoznajo ljudi v različnih situacijah, v katerih njihove pravice niso spoštovane in hkrati razpravljajo, kdo so ljudje, ki so jim po svetu kršene pravice, zakaj prihaja do takšnih kršitev in če se kaj podobnega lahko kdaj zgodi tudi njim. Delavnica je priljubljena, saj v Sloveniji na področju izobraževanja nimamo drugih primerljivih pedagoških orodij, ki vključujejo uporabo virtualne resničnosti. Uporaba te tehnologije udeležencem omogoči, da zgodbe sami skupaj z akterji na posnetkih doživijo, medtem ko skupina v participatornem skupinskem procesu obravnava širši kontekst kršitev človekovih pravic.
Mladi izbirajo med tremi situacijami ki si jih ogledajo v navidezni resničnosti. Odpotujejo lahko na grški otok Lezbos v času prihodov gumijastih čolnov z begunci na njegove obale, lahko si ogledajo pot deklice iz Kenije, ki mora vsako jutro pred poukom dve uri hoditi, da družini prinese nekaj pitne vode ali pa za nekaj minut izkusijo, kako je biti po krivem zaprt v ruskem zaporu. V večini primerov se mladih doživete situacije močno dotaknejo, kljub dejstvu, da smo se namerno izognili vključevanju nasilnih ali šokantnih prizorov, ki so pogosti na posnetkih kršitev, ker tudi manj senzacionalne in spektakularne virtualne izkušnje ponudijo dovolj izhodišč za pogovor in kontekstualizacijo doživetih izkušenj. Ker je doživljanje vidnega in slišnega zaradi 3D tehnologije bolj intenzivno, udeleženci enak fenomen doživljajo popolnoma drugače, kot če bi jim o njem predavali ali pa si ga ogledali na posnetku na televiziji.
Nekaj njihovih anonimnih odzivov smo zbrali tukaj.
