Pesnik, kmet, predavatelj-aktivist: tako se je predstavil dr. Momodou Sallah, ki je na povabilo naše aktivistične skupine mladih na ljubljanski Gimnaziji Vič 8. oktobra preko spleta predaval o moči aktivizma mladih (fotografija zajeta na predavanju).
V uvodnem govoru je povezal teorijo o aktivizmu s svojo neizmerno strastjo, da se bori proti krivicam in si prizadeva za boljši svet. Zatem je odgovarjal na vprašanja.
Dr. Sallah je direktor Centra za akademske inovacije ter predavatelj Globalizacije in globalnega mladinskega dela na univerzi De Montfort v Združenem kraljestvu.
Kaj je razvoj?
Med drugim je dr. Sallah dejal, da si borci za svobodo (zagovorniki človekovih pravic, aktivisti ipd.) prizadevajo za razvoj. Pri tem je izpostavil dragoceno definicijo človeškega razvoja, kot jo je leta 2010 definiral Program Združenih narodov za razvoj (UNDP):
"Človeški razvoj je širjenje svoboščin, ki ljudem omogočajo dolgo, zdravo in ustvarjalno življenje, da uživajo v drugih ciljih, ki jih cenijo, in da se aktivno udejstvujejo pri oblikovanju razvoja, ki je pravičen in vzdržen na planetu, ki ga delimo. Ljudje smo tako koristniki kot poganjalci človeškega razvoja, tako kot posamezniki kot v skupinah."
Z vidika "poganjanja" razvoja je govoril tudi o aktivizmu mladih in poudaril, da njihova kritična zavest pripelje do aktivnosti. Ta je lahko na osebni, lokalni, nacionalni ali globalni ravni - ali pa se prepleta.
Odraščal je v Gambiji
Tudi sam deluje na teh ravneh. Strast do aktivnega prizadevanja za spremembe in napredek je razvil v otroštvu in mladosti v Gambiji. Takrat – in tudi kasneje, ko se tja vrača s svojimi študenti iz Združenega kraljestva in s svojo dobrodelno organizacijo Global hands – ga je prizadela in ogorčila revščina in represija.
Oboje zelo močno doživlja, o čemer piše tudi v svojih pesmi, ki so nekakšen "ventil" za njegovo dušo. Med drugim je izdal knjigo pesmi z naslovom The Dictator and the Heretic.
Predvsem pa je dr. Sallahu pomembno, da dejansko dela za spremembe. Tako dobrodelni projekti njegove organizacije niso narejeni skozi evropsko prizmo, ampak temeljijo na tem, kar ljudje res rabijo.
Ne želi sprejeti stvari, kot so
"Represija me razžalosti in želim si narediti nekaj okoli tega," je dejal med drugim. "Motiti" (disruption) ustaljene načine delovanja, če so ti nepravični, je eno od načel njegovega dela.
Pa tudi prizadevanje za sodelovanje, trajnostnost, deljenje znanja ...
Da bi dosegli večjo pravičnost, je treba spremeniti to, kako ljudje dojemajo svet. "Ali naj bi bilo tako?" se je spraševal ob resničnih zgodbah o tem, kako ljudem revščina uničuje življenje in preprečuje razvoj.
Več o izkušnjah dr. Sallaha si lahko preberete v vabilu na predavanje (kliknite).
Predavanje je mladinska skupina Gimnazije Vič organizirala v okviru evropskega izobraževalnega projekta Start the Change.